Ščurkastično.si

Jaz bom sicer pisal o B agamah, ki je/so lahko vodilo oz osnova za veliko večino kuščarjev.
Pred nakupom živalčka se posvetujte s strokovnjakom. (in formacevtom!) ;)
Kot začetnik, sem imel veliko srečo, da sem naletel na super človeka, Viktorja M., ki je tudi sam izkušen ljubitelj teraristike (tudi akvaristike, kot sem kasneje spoznal) ter mi poleg internetnih raziskav ponudil še obilo lastnih izkušenj in cak tega hobija! Hvala.
Vsekakor pa še vednmo trdim, da mix prodajalčeve (ki so dostikrat samo dobesedno prodajalci), googlove in pravilne lastne presoje vodita do zdravega uspeha tega hobija.

Bradata agama ali latinsko Pogona vitticeps, izvira iz ozrednje australije, kjer jo najdemo tako na peščenih tleh, drevju in peščenih luknjah kjer se hladi. Izvor nam pove tudi v kakšnem habitatu živi in kako naj bo opremljen njen terarij. Se pravi - puščavski. Da bi se lažje odločili za dekor terarija malo po-guglamo kako izgleda osrednja avstralija, kjet ta agamica živi.

Bradate agame so izmed najbolj razširjenimi kuščarji, ki jih imamo v ujetništu. Tudi zato ker so zelo nezahtevne in stem primerne za začetnike, kot sem biv jaz pred leti. Lahka je tudi za vzrejo, če izvzamemo malenkost, da je parček po končanem parjenju najbolje ločiti in jih imeti vsakega v svojem terariju. Govorim o lastnih izkušnjah. Pri meni (bi) se je samček paril non-stop in tako neprestano napadal samičko. Ker pa parjenje izgleda in tudi je, dokaj surovo, je tudi boleče za samičko, ki jo v najboljšem primeru odnese samo z odrgninami okoli vratu, kjer jo samček zgrabi. Opazil sem tudi, da sta bili obe agamici tudi pod stresom. Stres pa vpliva na splošno zdravje agamice – skrivanje, mirovanje,povečani paraziti, prenehanje s hranjenjem, ...

Prava bradata agama iz avstralije izgleda drugačna, kot tiste ki jih najdemo po terarijih. Tu predvsem mislim na barvo, ki je dosti bolj temna. Obstaja že veliko barvnih različic agamic, ki jim rečemo morfi oz angleško morph.

Kljub temu, da je bradata agamica bolj začetniška ji je nujno potrebno zagotoviti slednje:

* dovolj velik terarij: Za vsaj tri dolžine odrasle agamice, kar bi v slabem povprečj pomenilo vsaj 120cm ali več. Širina okoli 60cm. Tudi na višino ne pozabimo in ji privoščimo vsaj 60cm, kar pomeni, da lahko agamici zagotovimo tudi nekaj vej za plezanje, ki ga obožuje. Terarij naj bo tudi dobro zračen. Da ni dovolj zračenja ugotovimo po zatohlosti in vlažnem vonju oz celo rosenju stekla. Vlažnen terarij je lahko leglo parazitov. Tudi salmonele, ki se lahko nahaja v prebavnem traku kuščarja. Terarij si lahko izdelamo sami. Iveral, osb plošče ali kak drug les, ki nam ga lahko narežejo po meri so rešitev za drage in precenjene terarije, ki se prodajajo v trgovinah. Steklo za prednjo stran z drsniki dobimo pri steklarju.

Podlaga v terariju je lahko poljubna. Najcenejša in primerna okolju kjer živi je mivka, za otroška igrišča, ki je tudi prečiščena nesnag in jo lahko kupimo v Merkurju oz ... . Če imamo mlado agamico do cca 4-5 mesecev podlage (mivke, peska ...) ne priporočam sej jo lahko med lovljenjem hrane zajame in poje ter si tako zamaši želodček.

* sonce, toplota, katere v puščavi ne primankuje. V terariju vse to zagotovimo z uva, uvb lučko ter grelnim kablom oz podlago.

- UvA žarnica je žarnica, ki oddaja primeren spekter barve, (simulacija svetlobe v puščavi), ki lagodno vpliva na agamico. Ob enem pa oddaja tudi toploto, ki naj bi bila na tam okoli 42s.c. (hot spot) Kvalitetna žarnica pomeni – boljše počutje agamice, boljši apetit, izrazitejša barva... Dobra žarnica ima tudi lepo razporejen snop svetlobe v primerjavi s slabo. Žarnica nam dostikrat oz kar hitro pregorijo in je zato najbolje imeti doma še rezervo.

- UvB žarnica oddaja uvb žarke kot sonce. Uvb svetloba ne prehaja skozi npr steklo, plastiko in ima določen domet sevanja žarkov (žarnice), do cca 40cm. To pomeni, da naj bo hot spot, kjer se agamice grejejo in zadržujejo zelo pogosto, od uvb žarnice oddaljen max 40cm. Zagotovimo jim še kakšen predel za lenarjenje okoli uvb-ja, kjer ni tako vroče. Obstajajo različne jakosti uvb-ja, ki je koncentriran v žarnicah. Za puščavseki terarij potrebujemo 10% ali 12% uvb-ja.

Uvb žarnice se trošijo, kar pomeni, da kljub temu, da žarnica še gori - ne oddaja uvb žarkov. Žarnico je zato potrebno menjati na cca vsakih 6 mesecev. Odvisno od kvalitete. Za varčne-spiralne žarnice sem bral po forumih, da izgubijo ves uvb že po dveh mesecih!? L prosim ne sprašujte me katero priporočam. Sam še vedno uporabljam cevno in v štirih letih še nisem imel problemov. Ker čas hitro teče je najbolje, da si datum menjave žarnice zapišemo – osebno kar na žarnico.

Uvb je nujno potreben za pravilen razvoj kost, pravilen metabolizem , pretvorbo vitamina D3, izrazitejšo barvo... Ob konstantnem pomankanju uvb-ja, kar na žalost dostikrat opazim med lastniki živalic, nastane motnja pri razvoju kosti oz podobno osteoporozi. Ob pomankanju uvb-ja, agamica črpa potreben kalcij iz svojih kosti in jih tako ščasoma lahko popolnoma uniči. Ko agamica absorbira uvb žarke skozi kožo se v telesu ustvari vitamin D3, kateri se veže s kalcijem in tako gradi kosti. Rg slika moje male cca 4mes stare agamice (imela je manjšo infekcijo sklepa) prikazuje, dobro razvite in zdrave kosti. Ob tej sliki sem dobil potrditev, da mi gre vzreja agamic dobro in pravilno od rok!

Če le imate možnost, privoščite svoji agamici poletno sončenje v zunanjem terariju. Razlika v uvb-ju je več kot očitna, barva agamice pa neprecenljivo bogatejša in izrazitejša. Če postavite terarij zunaj, jim zagotovite zračnost in senco!

Obstajajo tudi žarnice, ki vsebijejo oba uv spektra v eni. To pomeni, da imate v tej žarnici vse kar potrebujete UvA in UvB. Sam je ne uporabljam, ker se ne ne moram odločiti katera je dobra. Ko berem po netu jih hvalijo in kritizirajo. Preizkušena cevna ter hotspot pa zame zaenkrat delujeta, kot je potrebno. Cene teh žarnic so mnogo višje.

*Dodatno ogrevanje terarija, je priporočljivo, oz dobrodošlo ponoči, ko grelna (uva) žarnica ne gori in se terarij skupaj s sobo ohladi. Jaz dodatno ogrevam samo pozimi. Temperatura v sobi mi nikoli ne pade pod 20sc. Če v sobi ponoči pade pod 18sc bi bilo ogrevanje priporočljivo. Z uporabo termostata, ki uravnava jakost gretja je vse skupaj lažje, ker nam terarija ne pregreva. Za gretje si lahko kupimo grelne kable ali grelne podlage katere kupujemo po moči (watih) glede na velikost terarija in kako hladna je soba. Grelne telesa so bolj efektivna (kabelj še toliko bolj) če jih položimo med keramične ploščice, katere se enakomerno ogrejejo in oddajajo prijetno toploto. V trgovinah prodajajo tudi grelne kamenje oz imitacijo skale v kateri je grelno telo. Teh se ne priporoča zaradi morebitnega pregrevanja in možnih opeklin na agaminem trebuščku, kjer nima receptorjev za zaznavanje temperature.

*Vitamini in kalcij sta v ujetništvu tudi zelo pomemben vir dodatka v prehrani kuščarjev. Dodatkov v naravnem okolju ne dobijo servirane na ščurkcu, pač pa jih dobijo z raznolikostjo prehrane. Pomankanje kalcija si nadomestijo tudi npr z drobnim kalcijevim peskom oz čim podobnim. Če bi agamicam nudili ogromno raznolikih sestavin, bi bila kalcij in vitamini nepotrebna. Ker pa je jedilnik večine ujetniških kuščarjev raznolik do cca 5-10 različnih dobrot, ki same ne vsebujejo dovol raznolikih vitaminov in kalcija, so dodatki nujno potrebni. Sam nudim agamicam vitamine in kalcij na cca 2 do 3x tedensko, ko jim ponudim živo hrano. Vitamine in kalcij v razmerju 1-1 zmešam v posodico, vanj povaljam ščurkce in pondim. Kalcij je mogoče kupiti tudi z dodatkom vitamina D3, kar pomeni malo večjo varnost pri npr slabih uvb žarnicah.

* Hrana. Kot sem že zgoraj namignil naj bo hrana čim raznolikejša. Več o, kaj da in kaj ne, najdete na strani www.beautifuldragons.com /nutrition content . Kot ste opazili je lahko jedilnik agamic kar raznolik. Izogibamo se le živil z veliko fosforja, ki onesposobi funkcijo kalcija. Zato se nekako držimo pravila, da se živa hrana, ki nasploh vsebuje več fosforja, posipa z dodatkom kalcija. Lahko ga posipamo tudi po zelenjavi.

Agamica naj ima raznoliko hrano vedno na razpolago (zelenjavo), da si postreže kadar je lačna. Staro in nagnito zelenjavo zavržemo. Šele po treh letih sem prestavil posodico s hrano na toplejši del tearija, skoraj k grelni lučki. Kaj sem dosegel – da se ne pojedena hrana osuši in ne zgnije ter lahko ostane v posodici še nekaj dni brez gnilobe, če smo slučajno odsotni. Suha zelenjava ni neužitna. Je le osušena, kot stelja za krave. Osušena zelenjava je tudi dobra za prebavo, saj vsebuje več vlaknin kot sveža. Drugače se obnaša zelenjava, ki je bolj vodena – paprika, jabolka, bučke. Ta rada hitro zgnije kljub temu, da je poleg grelne lučke. Da bi se izognili briketirani hrani, ko gremo na dopust, si lahko teden poprej raznoliko zelenjavo osušimo. Preprosto jo tenko in drobno narežemo in osušimo na soncu. Pred tem jo lahko še rahlo posujemo z vitamini in kalcijem, ker se le ta dobro ne oprime na suho zelenjavo. Pozimi lahko to storimo v pečici z ventilacijo. Pazimo, da temperatura ne preseže 60sc, da v njej ohranimo čim več vitaminov.

V prehrano kuščarjev poleg zelenjave spada tudi beljakovinski del.

Tu vam ni treba skrbet – ste na pravi strani! ;)

Kaj vse lahko je in kaj vse poje svojem naravnem habitatu si lahko samo predstavljamo. V ujetništvu pa so to največkrat črički, kobilice, ščurki, hrošči, mokarji, zofobi itd. Seveda si lahko živo hrano nalovimo tudi zunaj na travniku. Problem je le, da ne moramo biti sigurni, da se kobilica prej ni pasla na kupu dreka s škodljivimi paraziti ali skakljala po polju kjer so škropili s pesticidi. Da bi se temu izognili, hrano raje kupimo od preverjenih prodajalcev. Ker so cene žive hrane v trgovinah astronomske nam največkrat preostane, da si hrano priskrbimo od gojiteljev kot sem sam in ostalih prijateljev, ki se bavijo z vzrejo kvalitetne žive hrane.
Kot pri zelenjavi tudi tu velja povdariti na raznolikost. In tudi vsa živa hrana ima drugačen okus, prehrambno vrednost itd. Tudi za to vam ni treba skrbeti – ste na pravi strani! ;) Kar je dobro vedeti ped nakupom žive hrane je njena velikost. Se pravi, da kupite primerno veliko oz bolje – ne preveliko. Za agamice velja pravilo – kolikor imajo razdaljo med očmi tolikšen je lahko plen. Predvsem se moramo tega držati, ko so agamice še male. Kasneje je lahko plen malce večji.

Kaj je najbolje za prehrano agamic si lahko poiščete na spletu. Zagotovo pa to niso mokarji in zofobi. Ponudite jim jih le občasno, kot priboljšek ali ko se agamica zbudi iz brumiranja, da se malo maščobno okrepi. Oboji so lahko tudi smrtno nevarni za kuščarje. Njihov velik odstotek hitina, ki je težko prebavljiv se lahko zapacka oz zaustavi v želodčku oz črevesju kuščarja in privede do ne željene zaprtosti oz pogina. Malim, mladim agamam naj se mokarjev ne ponuja. Če že, zopet le kot posladek. Zofobi in mokarji so kot pomes frites za našega otroka. Full dober, a full ne zdrav! In kaj hitro se ga navadimo. Če imamo zbirčno agamo in bi jedla samo mokarje jo pustimo stradati nekaj dni in ji nato ponudimo črička, ščurka ali kobilice. Isto z zelenjavo, če bi agamica rada jedla samo meso, jo pustimo stradati mesa in ponudimo samo zelenjavo.

Kaj vse bo agamica jedla, ko odraste je zelo odvisno od rejca. Zato se pred nakupom vedno pozanimajte kakšna je bila prehrana mlade agamice. Ali so bili redno dodani dodatki in pravilna uv razsvetljava. Najbolje je, da se naredite malo nevedega in sprašujete vse vprek o vsem.

*Male agamice

Naj napišem še nekaj o nakupu mlade agamice. Na spletu lahko najdemo ne malo malih agamic, ki se prodajajo za malo denarja. Male agamice so zares prisrčne in se je kar težko izogniti nakupu malega ljubkega agamčka, ki je ves radoveden in naspidiran. Ko se odločimo za nakup komaj nekaj tednov starega agamčka se moramo zavedati slednjega – ti frdamančki jedo kot nori. Zato si pripravimo zaloge mikro hrane že vnaprej v ogromnih količinah.

Da bi agamico optimalno vzredili ji v prvih dveh do treh mesecih življenja nudimo velikoo beljakovinske hrane in to 3 do 5x dnevno, kolikor zmora pojesti. Nato, do nekje 8 meseca malo manj oz 1 do 2x dnevno. Od tu naprej na 2 dni. Ne pozabimo na kalcij in vitamine, ki so v tem obdobju najpomembnejši. Sam ponudim kalcij in vitamine 2x dnevno do nekje treh mesecev nato jih zmanjšam na 1x dnevno do 8 meseca.

Po kakem mesecu starosti (poleg beljakovinske) jim začnemo ponujati raznoliko zelenjavo, ki naj bo drobno narezana oz še bolje kar naribana.

Nakup male (1m stare) agamice je rizičen. Šok katerega doživi med transportom in novim okoljem je lahko usoden. Ko jo prestavimo v novi dom se bo najverjetneje skrivala in oz nekaj dni ne bo jedla. Šele nato počasi napredovala.
Zaradi šoka in ogromno žive hrane katere se v mladosti dostikrat ne zagotovi, se je za nakup agamic najbolje odločiti po 4 mesecu starosti. Takrat bodo vidne možne motnje v rasti itd. Tudi struktura, velikost in gradnja agamice nam bosta bolje vpogled. Pred nakupom se je dobro pozanimati o parazitološki preiskavi. Se pravi – maldega agamčaka, ki ga kupimo in veselo prestavimo v nov bivalnik (terarij) ter po nekaj mesecih ugotovimo, da ima parazite, ki jih je potrebno (z vročino najučinkovitejše) pomoriti je lahko nekaj bolečega in napornega za vsakega začetnika. To v najsabšem in najučinkovitejšem pomenu pomeni - kot da bi cel terarij prekuhali oz sterelizacija, ki preprečuje ponovno okužbo.

Šele, ko vemo, da je agamica totalno naša (pod nadzorom) je njena oskrba precej lahka in v pravi užitek.

*Higijena in oskrba agame:
Zelo lahka. K sreči smo se odločili za kuščarja, ki ne potrebuje vlage, kar pomeni mala verjetnost razmnoževanja parazitov. Vsa živa bitja potrebujejo vodo za rozmnoževanje - kot tudi paraziti.
Higiena v našem terariju pomeni le odstranitev drekcev naše agamice. Če imate srečo to opravijo kot kavalirji, zasebno in ponavadi na istem kraju nekje v mivki. Še najboljše (čeprav grdo in ogabno videče), da to naredijo na vašem parketu. Preprosto drekec očistite in razkužite. Terarij in pesek oz substrat ostaneta čista. Preventivno letno čiščenje ter razkuževanje naj ostaneta na urniku.

Kot higijena agamic služi kopanje, ki naj ga opravimo 1x tedensko oz na vsaj 10 dni. Kopanje (namakanje) agamici služi predvsem kot pomoč pri hidraciji, higijeni in pri levitvi. Agamica se v parih prvih letih levi kar nekajkrat. Ob pomankanju beljakovin in esencjalnih snovi manjkrat. Stem je živalica tudi manjše rasti. Lahko je to gensko ali zaradi pomankanja le teh. Da se agamica oz kuščar levi vidimo po osiveli in odstopajoči plasti kože , ki se postopoma lušči. Ob levitvi je pomoč hidracije (namakanja) zelo priporočljiva. Dodatek kakšnih olj tudi.
K dobri higijeni pripomoreta tudi pravilno prezračen terarij in pravilna temperatura hot spota kjer se agamica – temu rečeno sterelizira oz osuši kožo.
Če na luskah agamice opazimo staro plast kože, ki se ni pravilno levila ji pomagamo s hidracijo, ob skrajnem primeru z mehanskim posegom, da odstranimo staro plast. Bodimo previdni na svežo plast, ki jo lahko poškodujemo, če smop preveč drveni.

Suh in zračen terarij sta pogoj za pravilno oskrbo!

*Rokovanje in zabava ter bahanje:
Hmm – bahanje, da imamo kuščarja, nas lahko kar malo zapelje in odvede od realnosti. Spusti nas na realna tla. Čeprav so BA zelo pametni in inteligentni, to še vedno niso kot psi in mačke, ki se dobro odzivajo na nas. To nas lahko privede do nezainteresiranosti do živalice in kasnejšega zanemarjanja. Vsekakor pa nas dnevno in redno rokovanje ter skrb odnosa lahko dodobra zbližata in pripeljeta do intelegentnejše ravni sodelovanja. Osebno imam premalo časa za extremno rokovanje in razvajanje. Kar sem odkriv je, da so zelo inteleganti kuščarji. Že po ogledovanju obnašanja opazimo, da teren pred premikom dodobra opazujejo in pručijo.
Pri meni so agamice postavljene v odprt tip terarija – pomeni, da so sprednja stekla priprta in lahko iz njega kadarkoli odkorakajo v širnost moje sobe (pred prihodom psa po celem stanovanju). Za vhod v terarij imajo narejene stopničke, ki jim omogočajo vrnitev v terarij in hot spot, da si opomorejo. Samo dvakrat sem jih postavil na stopničke in od tedaj točno vedo čemu služijo!